MATERIALNA BLAGINJA - Dohodki prebivalstva
Kazalnik Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG), poleg vseh razpoložljivih sredstev v denarju, ki jih imajo gospodinjstva in NPISG, obsega še socialne transferje v naravi, ki jih pridobijo brezplačno ali po cenah, ki niso ekonomsko pomembne, kot so na primer: izobraževalne, zdravstvene, stanovanjske, kulture in rekreacijske storitve. Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek je pomemben za blaginjo, ker določa možni obseg trošenja dobrin in javnih storitev. Njegovo rast lahko povezujemo z ugodnim vplivom na blaginjo.
Slika: Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG na prebivalca, Slovenija in EU, 2003−2013 (v evrih, nominalna rast v %, in razmerje Slovenija /EU v SKM, v %)
Vir podatkov: SURS, Eurostat.
V letu 2013 se je bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG na prebivalca v evrih še nadalje zmanjšal (nominalno za 0,7 %), kar je bilo predvsem povezano s slabšanjem razmer na trgu dela in restriktivno plačno politiko v sektorju država. Po hitri rasti kazalnika pred krizo se je v prvih letih gospodarske krize (2009–2011) njegova rast močno upočasnila, kar je povezano s slabšanjem razmer na trgu dela. V letu 2012 pa je prvič prišlo do zmanjšanja razpoložljivega dohodka, na kar so vplivali sprejeti varčevalni ukrepi, predvsem znižanje plač in nekatere spremembe na področju socialnih transferjev. V primerjavi z EU je bila nominalna rast dohodka v evrih v obdobju 2010–2013 v Sloveniji nižja, kar je posledica zgodnejšega okrevanja gospodarske aktivnosti v državah EU v primerjavi s Slovenijo.
Slovenija je najvišjo raven bruto prilagojenega razpoložljivega dohodka na prebivalca v SKM dosegla v letu 2008, na kar je vplivala rast plač in zaposlenosti v obdobju 2004–2008. Po letu 2008, ko je bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG na prebivalca v SKM dosegel raven 83,4 % (EU=100 %), se je pričel zniževati in leta 2013 dosegel raven 78,7 %.
Rezultati dopolnilnih kazalnikov kažejo:
Hitra rast povprečne plače v obdobju 2008–2011, na katero je vplivalo uvajanje novega plačnega sistema v javnem sektorju in precejšen dvig minimalne plače, se je v letih 2012 in 2013 upočasnila, na kar je pomembno vplivalo znižanje plač v javnem sektorju. Povečanje povprečne plače v letu 2014 pa je bilo odraz okrevanja gospodarske aktivnosti, saj je bila rast zabeležena tudi v zasebnem sektorju.
Povprečna neto pokojnina se je po obdobju naraščanja po letu 2009 začela realno zmanjševati. V letu 2014 je bila povprečna pokojnina za okoli 9 % nižja kot leta 2009. Porazdelitev pokojnin se v tem obdobju ni bistveno spremenila.
Neenakost porazdelitve dohodka (merjena z razmerjem kvintilnih razredov 80/20) se je v letu 2013 nadalje nekoliko povečala (3,6), vidnejših sprememb pa v celotnem obdobju merjenja neenakosti (od leta 1997) ni zaznati. Tako je bila v letu 2013 le za 0,3 višja kot pred krizo (2007). Razlike med tistimi z najnižjimi in tistimi z najvišjimi dohodki so v Sloveniji med najmanjšimi v EU.
Ginijev količnik, ki kaže neenakosti v dohodku, se je v letu 2013 (24,4) glede na leto 2012 povečal za 0,7 o. t. in bil tako za 1.2 o. t. višji kot v letu 2007. Neenakosti dohodkov se v Sloveniji povečujejo od leta 2009. V EU, kjer so večje (30,5), pa ostajajo nespremenjene.