English
SI-Kazalniki

MATERIALNA BLAGINJA

Z materialno blaginjo merimo življenjski standard prebivalcev, ki ga zajemamo po dejavnikih, razporejenih v podpodročja: dohodki prebivalstva, premoženje prebivalstva in ekonomska varnost, revščina in socialna izključenost, potrošnja, delo in zaposlitev ter stanovanja. Izbrani vodilni kazalniki ugodno vplivajo na blaginjo z rastjo vrednosti na podpodročjih dohodkov prebivalstva, njegovega premoženja in ekonomske varnosti ter dela in zaposlitve, neugodno pa z rastjo vrednosti kazalnikov na podpodročjih revščine in socialne izključenosti ter stanovanj.

Tabela: Spremembe blaginje v Sloveniji in položaja Slovenije v primerjavi z EU, izkazane s pomočjo vodilnih kazalnikov po podpodročjih, 2008–2013

Materialna blaginja

Vir podatkov: Izračuni so opravljeni iz podatkov, ki se nahajajo v podatkovni bazi (nestandizirani podatki).
Opomba 1: * primerjava 2009–2013, ** primerjava 2010–2013.
Opomba 2: Obrazložitev prikaza je podana v Metodoloških izhodiščih.
Legenda: Izboljšanje blaginje je označeno z zeleno barvo in z znakom +, poslabšanje blaginje z rdečo barvo in z znakom.

Zaradi vpliva gospodarske krize se je od leta 2008 poslabševala materialna blaginja prebivalcev Slovenije. Njeno največje nazadovanje je bilo zabeleženo v letih 2012 in 2013, kar je posledica akumuliranega vsakoletnega zniževanja delovne aktivnosti prebivalstva, ki se je prilagajala nižanju gospodarske aktivnosti, ter znižanja plač in drugih prejemkov prebivalstva. Vodilni in dopolnilni kazalniki za leto 2013 v primerjavi z letom 2008 kažejo poslabšanje blaginje na zaposlitvenem podpodročju, nazadovanje dohodkov ter povečanje revščine in socialne izključenosti. Izkazano izboljšanje blaginje na podpodročju premoženja in ekonomske varnosti izhaja iz nominalne rasti kazalnika, vendar se je ob upoštevanju indeksov rasti življenjskih potrebščin blaginja tudi tu znižala. Potrošnja je upočasnjeno rasla še v obdobju 2008–2012, nazadovanje v letu 2013 jo je vrnilo na raven leta 2008. Pri stanovanjih se je stanovanjska prikrajšanost znižala. Izboljšanje kazalnika na zaposlitvenem podpodročju v letu 2014 in oživitev gospodarske aktivnosti lahko nakazujeta postopno izboljševe materialne blaginje v naslednjih letih.

Materialna blaginja prebivalstva Slovenije se je v med letoma 2008 in 2013 v primerjavi s povprečjem EU precej poslabšala. Pri večini vodilnih in dopolnilnih kazalnikov je naraščala do leta 2008. V primerjavi z EU je Slovenija tedaj slabše rezultate vodilnih kazalnikov dosegala pri premoženju prebivalstva in ekonomski varnosti, dohodkih prebivalstva, potrošnji in pri stanovanjih, najboljše pa pri delu in zaposlitvah, kjer je presegala povprečje EU, ter pri revščini in socialni izključenosti, ki sta bili bistveno nižji od povprečja EU. Gospodarska kriza, ki je bila v Sloveniji globlja in je tudi dlje trajala, je materialno blaginjo prebivalstva Slovenije predvsem v letih 2012 in 2013 bistveno bolj prizadela kot v povprečju države EU. Medtem ko je v večini držav EU gospodarstvo že okrevalo, je v Sloveniji po skromni rasti v letu 2011 že naslednje leto gospodarska aktivnost močno upadla, ves čas pa se je hitreje kot v povprečju EU povečevala brezposelnost. Takšna gibanja so vplivala na poslabšanje materialne blaginje prebivalstva Slovenije na vseh podpodročjih v primerjavi z blaginjo, ki so jo v povprečju dosegale države članice EU. Izjema je le stanovanjska prikrajšanost, kjer se je razkorak med Slovenijo in Evropsko unijo zmanjševal, v letu 2013 pa je prikrajšanost v Sloveniji že manjša od povprečja EU.