BLAGINJA V SLOVENIJI

Blaginjo oziroma njene spremembe v Sloveniji izkazujemo z vodilnimi kazalniki po področjih in podpodročjih za leta 2011, 2012 in 2013. Napredki (+), nazadovanja (-) in stagnacije (o) so ocenjene medletno oziroma so prikazane tako, da kažejo gibanja v ocenjevanem letu v primerjavi s predhodnim. Znak za stagnacijo ne pomeni nujno, da so rezultati v tekočem letu povsem enaki kot v preteklem, temveč da so spremembe tako majhne, da ne odražajo zanesljivega napredka ali nazadovanja. Globina napredkov oziroma nazadovanj je medletno po posameznih kazalnikih različna, zaradi letnih nihanj pa je zanesljivejše ocene sprememb blaginje mogoče zaznati šele v daljšem časovnem obdobju.

Tabela: Spremembe blaginje v Sloveniji, izkazane s pomočjo vodilnih kazalnikov po področjih in podpodročjih, 2011−2013

Opomba: Obrazložitev prikaza je podana v Metodoloških izhodiščih.
Legenda: Ugoden vpliv na blaginjo (znak +, barva zelena); neugoden vpliv na blaginjo (znak -, rdeča barva), stagnacija (znak o, oranžna barva), ni podatka (prazno, bela barva).

Razmeroma hiter gospodarski razvoj Slovenije je do krize povečeval materialno in družbeno blaginjo prebivalcev Slovenije, hkrati pa je z emisijami in neracionalno rabo naravnih virov obremenjeval okolje in zmanjševal okoljsko blaginjo. Z gospodarsko krizo v letu 2008 je prišlo do sprememb blaginje. Na materialni blaginji se kriza zaradi vladnih protikriznih ukrepov na področju zaposlovanja in povečanih socialnih transferjev še nekaj let ni izraziteje odrazila. Do njenega poslabševanja je prišlo predvsem po večletnem upadanju gospodarske aktivnosti, ki je močno poslabšalo razmere na trgu dela, precej pa so vplivale tudi spremembe socialne zakonodaje, ki so na novo določile upravičenost do socialnih transferjev, in varčevalni ukrepi, ki so posegali tudi v dohodke zaposlenih v javnem sektorju in druge izdatke sektorja država. Do leta 2013 se je materialna blaginja skoraj na vseh podpodročjih zmanjšala. Za leto 2014 prvi podatki kažejo, da se je z okrepitvijo gospodarske aktivnosti in s povečanjem zaposlovanja delovno aktivnih prebivalcev zmanjševanje materialne blaginje vsaj na nekaterih podpodročjih ustavilo. Družbene blaginje kriza do leta 2012 ni močneje prizadela, v letih 2012 in 2013 pa so se poslabšali zlasti kazalniki na podpodročjih družbene klime in osebne varnosti. Kriza je z zmanjšanim obsegom gospodarske aktivnosti prispevala k zmanjševanju emisij in izkoriščanja naravnih virov in s tem pozitivno vplivala na okoljsko blaginjo. V krizi je prišlo tudi do nekaterih kakovostnih strukturnih in drugih sprememb, ki bodo prispevale k trajnejšemu zmanjševanju emisij in racionalnejšemu izkoriščanju naravnih virov tudi ob povečani gospodarski aktivnosti.